V zadnjih letih se občinski redarji in občinski inšpektorji pogosteje srečujemo s problematiko varnega načina vodenja psov na javni površini in z opustitvijo obveznosti vodnikov psov v zvezi s pobiranjem pasjih iztrebkov.
Problematiko in posledično prijave občanov zaradi nepravilnega vodenja psa ugotavljamo na območju večine občin, kjer je pristojno Medobčinsko redarstvo SOU SP. Prav tako smo sprejeli prijave, da skrbnik živali ni izvedel ukrepov, da žival ne bi bila nevarna za okolico.
Večina lastnikov-skrbnikov psov poskrbi, da je pes na javni površini na povodcu, oziroma poskrbi, da se nahaja na območju, ki je zavarovano tako, da pes ni nevaren za okolico ali mimoidoče. Posamezni skrbniki psov slednje opustijo z izgovorom, da njihov pes ni nevaren in, da ni še nikogar napadel. Takšna obrazložitev zaradi opustitve dolžnosti skrbnika živali je neupravičena, saj žival vzbuja pri drugih ljudeh občutek nelagodja ali strahu.
Do sedaj smo za večino ugotovljenih prekrškov izrekali opozorila.
Način vodenja psa, in obveznosti vodnikov psov so določeni v Zakonu o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20, 159/21, 109/23, 12/25 – odl. US in 60/25, v nadaljevanju: ZZZiv).
ZZZiv v tretjem odstavku 11. člena določa, da mora skrbnik psa na javnem kraju zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.
V četrtem odstavku 46a. člena ZZZiv je določeno, da se z globo od 400 do 1.600 evrov kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s to določbo.
Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS št. 70/06, 139/20 in 113/24, v nadaljevanju: ZJRM-1) v 19. členu določa: »Kdor pri posamezniku s ščuvanjem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči občutek strahu ali ogroženosti, se kaznuje z globo od 208,65 do 417,30 evrov«.
